PETER BIČ PROJECT

Slovaška skupina Peter Bič Project je nastala povsem naključno. Peter, idejni vodja skupine, je po petnajstih letih srečal svojega bratranca in ostale štiri člane skupine, ki so se glasbeno ujeli že s pogledom. Navdih in ustvarjalnost je v trenutku žarela in nastal je prvi album skupine, ki jih je popeljal na mednarodne odre. Iz želje po malih glasbenih odrih in akustičnih koncertih je nastala najbolj popularna glasbena skupina na Slovaškem. Med obiskom v Sloveniji smo se s člani pogovarjali tudi mi in občutili njihovo strast do glasbe in njihovo ljubezen do življenja.

ZAČNIMO NAJPREJ Z VAMI PETER. GLASBO STE USTVARJALI ŽE 15 LET PRED USTANOVITVIJO SKUPINE, IN SICER Z NAJVEČJIMI GLASBENIKI NA SLOVAŠKEM. KAKO JE BILO TAKRAT IN ZAKAJ ŽELJA PO SKUPINI?

Bil sem član različnih popularnih skupin na Slovaškem – takih, ki so leta in leta razprodajale dvorane po državi ter prodale ogromno plošč. Nato pa sem si zaželel ustvariti nekaj, kar bi bilo primerno tudi za manjše klube in manjša prizorišča, saj sem imel velikih koncertnih odrov že dovolj. Posnel sem album kot samostojni pevec, nato pa sem po naključju spoznal člane skupine Peter Bič Project, s katerimi sem začel igrati na koncertih, na koncu pa smo postali veliki prijatelji in nastala je skladba Hey Now, ki nas je spet izstrelila med še večje zvezde.

VAŠI ZAČETKI SO ZELO POSEBNI. PO TEM, KO SE Z AVDICIJAMI ISKANJE ČLANOV NI IZŠLO, STE PO NAKLJUČJU SREČALI IVANA, KI JE VAŠ BRATRANEC, NATO PA ŠE DAŠIKO, KI JE TUDI VAŠA DALJNA SORODNICA, DRŽI?

Z Ivanom se nisva vidla od njegovih sedem let. Nato pa sem leta 2006 na tekmovanju za nadobudne pevce naletel na vokalista, ki je pritegnil mojo pozornost, in to je bil ravno Ivan. Z Dašiko pa nisva ravno sorodnika, vendar sem se pozanimal in izvedel, da naju vežejo neke starejše sorodstvene vezi. Sedaj lahko rečemo, da smo vsi kot skupina ena velika družina.

KAKŠNE PA SO TRENUTNE RAZMERE V GLASBENI INDUSTRIJI NA SLOVAŠKEM?

Zelo podobne slovenskim razmeram. Težko je priti na lokalne glasbene postaje, vendar je nam s skladbo Hey Now uspelo. Težava na Slovaškem je, da so vse radijske postaje v lasti tujih lastnikov, ki niso odprti in naklonjeni slovaški glasbi.

ALI SI SLOVAŠKO PREBIVALSTVO NE ŽELI LASTNE GLASBE, SVOJIH GLASBENIH ZVEZDNIKOV?

Ne dovolijo jim, tudi če si tega želijo, vendar se mi zdi, da je prebivalcem vseeno, kar poslušajo. Preprosto uživajo v glasbi, ki jim je všeč, in mi vidimo, da tudi na slovaških festivalih uživajo na slovaško glasbo, tudi če je ne poznajo dobro.

ZAKAJ STE ZA IME IZBRALI PETER BIČ PROJECT? ZA KAKŠEN PROJEKT GRE?

Kot sem povedal na začetku, je to projekt, ki je bil na začetku ustvarjanje samostojnega albuma, nato pa sem srečal moje prijatelje in postali smo skupina čisto po naključju. Nisem hotel take velike skupine, želel sem si manjših akustičnih nastopov, sedaj pa sem spet na velikih odrih, predvajamo pa se celo v ZDA. Ime smo izbrali še preden smo postali skupina, vendar smo nato v trenutku zasloveli, zato ni bilo časa spremeniti ime, saj so nas vsi prepoznali po tem imenu.

Dašika: Peter je zelo popularen v naši državi, zato je to v imenu še bolj dobrodošlo. Je kot slovaški Eric Clapton. (smeh)

STE VI ŠE VEDNO GLAVNI IDEJNI VODJA SKUPINE, ALI SE VAŠE IDEJE MEŠAJO IN SKUPAJ SOUSTVARJATE GLASBO?

Ivan: On je najlepši, tako da nas kar uspešno vodi in predstavlja. (smeh)

Dašika: On je kot voznik avtomobila, samo da nima vozniškega dovoljenja. (smeh)

Peter: Jaz sem najstarejši član skupine in v glasbi imam največ izkušenj. Vem, kako delati glasbo in vem, kako skupino promovirati na Slovaškem. Glasbo ustvarjamo skupaj in skupaj nastopamo, vendar nekdo mora voditi in predstavljati skupino. To sem jaz in članom je tako všeč.

NATO PA JE PRIŠLA OGLAŠEVALSKA KAMPANIJA ZA ŠKODO. JE BILA NAČRTOVANA ZA MEDNARODNI USPEH ALI SE JE NAKLJUČNO ZGODILA?

Vsekakor nam je pomagala pri tem, da smo postali znani tudi izven slovaških meja. Zelo smo bili presenečeni in navdušeni, da nas je izbralo tako veliko podjetje, ki nas je slišalo na radiu. Reklama se še vedno vrti po celem svetu in to za nas predstavlja velik uspeh. Verjetno ste nas tudi vi Slovenci tako prepoznali. Z različnih koncev sveta prejemamo sporočila, da so nas slišali v reklami.

VSA BESEDILA NA ALBUMU SO V ANGLEŠKEM JEZIKU. ZAKAJ?

Na prvem albumu smo imeli večino skladb v slovaškem jeziku, vendar sva za drugi album pisala besedila samo jaz in Dašika. Ko sva razmišljala o besedilih, sva razmišljala v angleškem jeziku, zato sva to prelila tudi na papir. Tako sva začutila v tistem trenutku. Prav tako se popularna glasba na Slovaškem slabo sliši v slovaškem jeziku. Ne pristaja popularni glasbi in se ne prime poslušalcev. Če to narediš, je že kompromis. Mi se bolje počutimo, če pojemo v angleškem jeziku. Seveda se nismo silili pisati v angleščini, vendar je inspiracija v tem jeziku prišla sama. Tudi moj solo album je bil v angleškem jeziku.

OPAZIL SEM, DA SO VAŠE PESMI PRECEJ ŽIVAHNE IN VESELE, VENDAR RIGHT HERE IN X IZSTOPATA KOT BALADI. ALI JE KAKŠEN POSEBEN RAZLOG ZA TO?

Ko začneš ustvarjati in komponirati ploščo, ima vsaka skladba drugačen značaj in drugačno razpoloženje. To tudi zato, ker nas je šest članov, vsak s svojim lastnim počutjem. Glasba ni samo o veselju in radosti, ampak o ljubezni in ljubezen je kdaj vesela in žalostna. Mi sledimo našemu počutju in to počutje prelivamo v pesmi, ne glede na to, ali so pesmi nato vesele ali žalostne. Priznati moram, da sem v življenju posnel že več kot 80 plošč, vendar je ta s skupino povsem drugačna. Nastala je zelo hitro, saj smo kot skupina delovali zelo usklajeno in vsi smo imeli tisti trenutek ustvarjalnosti.

SODELOVALI STE TUDI S SKUPINO ROXETTE. KAKŠNA JE BILA IZKUŠNJA?

Igrali smo tudi s skupinami Rudimental, Kosheen in drugimi. Pri Roxette smo bili samo predskupina na njihovem koncertu v Košicah. Bila je velika izkušnja, saj se od takih skupin veliko naučimo že zato, ker jih zelo občudujemo. S člani skupine Roxette se nismo osebno spoznali, saj je bila tisti večer pevka bolna in se je izogibala stikom z ljudmi, vendar smo spoznali Kosheene.